Že kar nekaj časa sem se borila z utrujenostjo. Ko sem poslušala druge, so mi vsi svetovali počitek. Jaz pa bolj kot sem počivala bolj sem bila utrujena. Tako sem sama videla, da tako ne bo šlo naprej. Ko sem se začela spraševati, kje in kdaj se najboljše počutim, sem ugotovila, da je to v naravi, z živalmi in ljudmi. Nisem človek, ki bi bila sama. Tako mi počivanje doma defitivno ni bilo všeč in ni bilo zame. Tako je v moje življenje prišlo jahanje konj. Čisto po naključju, sem sedela na kavici s prijateljico, ki mi je rekla, da je začela jahati in da uživa. Ko sem jo poslušala mi je bilo prav lepo, tudi jaz sem dobila željo in jo prosila, če lahko grem z njo, ko bo šla na jahanje konj.

Moje prvo jahanje konj in utrujenosti ni bilo

Tako sem se dobila s prijateljico in sva šli. Seveda me je bilo strah, vednar pa sem vedela, da moram iz cone udobja. Tako ne smem več živeti. Tako sem premagala strah. Ko sem sedela na konju, sem se sprostila in začela uživati. Tako sem spoznala, da je to to, kar trenutno potrebujem. Moja utrujenost je izginila in ugotovila sem, da v življenju nisem imela prav nič, česa bi se veselila. Iz tega dolgočasja je prišla utrujenost. Sedaj sem drug človek, človek ki točno ve, kaj hoče in je poln energije. Nisem potrebovala počitka, tablet, zdravljenja, le akcijo. In jahanje konj mi je to prineslo v življenje. Vedno bom hvaležna prijateljici, ker sem začela zaradi nje. Nikoli ne bom pozabila tega, to ji tudi večkrat povem. Naše življenje je in mi sami najbolj vemo, kaj potrebujemo v določenem obdobju, jaz sem potrebovala gibanje in družbo. Sedaj imam oboje, jahanje konj me osrečuje in imam polno novih prijateljev. …