Med iskanjem poezije, sem naletela na pesnika z imenom Anton Podbevšek. Ugotovila sem, da mu je bil tudi Srečko Kosovel kot vzornik, prav tako pa so mu sledili še tudi ostali slovenski modernisti.

Tako me je zanimalo malo več o njemu.

Prebrala sem, da je hodil na gimnazijo v Novem mestu in je imel kar nekaj znanih sošolcev. Med njimi je bil tudi Leon Štukelj, Marijo Kogoj in pa Fran Alberth. Marijo Kogoj ga je večkrat spremljal na nastopih in ga spremljal na klavirju. Se pa je s svojo poezijo začel ukvarjati kar zelo zgodaj. Prav tako pa je sodeloval tudi dosti pri izdajanju avantgardnih revij. Prav tako, pa je izdal edino pesniško zbirko Človek z bombami, ki pa je izšla v samozaložbi. Njegova poezija se je zelo razlikovala od klasične in je bila res nekaj posebnega. Pa je vseeno napisal dve klasični pesmi, ki pa sta bili namenjeni njegovi soprogi. Njegovo pesništvo je po izidu njegove pesniške zbirke umolknila nekje po letu 1925. nato pa je Anton Podbevšek umolknil nekje do sredine svojih šestdesetih let, ko se je začel prebujati slovenski modernizem. Tako je bil Anton Podbevšek po poklicu jezikoslovec, pesnik, esejist, pisatelj in pa prevajalec.

Umrl pa je leta 1981 v Ljubljani. V Novem mestu, lahko najdemo Podbevškovo ulico in pa Anton Podbevšek teater. Med prebiranjem njegove literature sem ugotovila, da so njegove pesmi zelo značilne za titanski lirski subjekt, ki pa izhaja iz nove romantike. Njegove pesmi pa so prav tako zelo močno ekspresionistične z pridihom začetnega futurizma. Tako je Anton Podbevšek močno vplival tudi na Tomaža Šalamuna. Njegov odnos do vojne je bil ambivalenten. Od leta 1916 je prirejal recitacije, na katerih je recitiral svoje pesmi. Občasno je imel tudi spremljavo klavirja. Večinoma je deloval v Novem mestu, kasneje pa je nastopil tudi v Ljubljani.

Skratka, bil je zelo zanimiv človek, o katerem pa se mi v šoli nismo učili, čeprav Srečka Kosovela in Tomaža Šalamuna nismo preskočili.…